Vstavljanje matic v kos tiskan z Mark Two tiskalnikom

Odgovori
rzabkar
Site Admin
Prispevkov: 134
Pridružen: 04 Mar 2014, 08:57

Vstavljanje matic v kos tiskan z Mark Two tiskalnikom

Odgovor Napisal/-a rzabkar » 04 Avg 2016, 15:32

Markforged tiskalniki so narejeni z enim namenom – tiskanje končnih produktov. Vsekakor si ni težko zamisliti izdelka, ki ga je potrebno z vijaki priviti na nek drug kos. Pojavi pa se težava, ker so navoji natisnjeni s tiskalnikom plastični (torej relativno mehki) in, predvsem v primeru manjših navojev, niso dovolj natančni.
Najti je torej potrebno boljši način za dodajanje navoja v naš kos. Ena rešitev je lahko ta, da se na mesto navoja natisne večjo luknjo, v katero kasneje vstavimo vstavek z navojem. Po potrebi se vstavek lahko tudi segreje s spajkalnikom, da med vstavljanjem stopimo malo plastike v okolici luknje in zalepimo vstavek na mesto.
vstavek 1.jpg
Slika 1: Vstavek z navojem za v luknjo.

Druga možnost pa je ta, da se med samim tiskanjem doda v kos matice, ki bodo tako z svojimi navoji dobesedno vgrajene v natisnjen kos. Tiskalnik Mark Two ima v svojem operacijskem sistemu ukaz, ki lahko začasno ustavi tiskanje na določenem sloju. Tako lahko ustavimo tiskanje na vrhu luknje v katero nato položimo matico. Kot predstavitev te funkcionalnosti smo v podjetju IB-CADDY naredili primer kosa, ki vsebuje 4 matice (M5, M6, M8 in M10).
slika matic 1.jpg
Slika 2: Matice, ki se bodo vstavile v natisnjen kos.

Kos v katerega se postavijo matice smo izrisali v SOLIDWORKS 2016. Pri risanju kosa je potrebno razmišljati kako se bo kos tiskal in na kakšen način se bo dodalo matice. Paziti moramo na 4 točke:
1. Tolerance: Pri risanju lukenj za vstavke je potrebno paziti, da naredimo primerno velike luknje za le-te. Pri tem je potrebno upoštevati toleranco tiskalnika. Na tiskalniku Mark Two je potrebno pri luknjah upoštevati od 0,05 do 0,08 mm odmika od vseh sten vstavka. Na ta način dobimo lepo tesno vstavljene matice. Tukaj je smiselno izmeriti tudi velikosti vstavkov, saj imajo tudi ti svoje tolerance. V našem primeru smo vse matice izmerili in stene lukenj določili z odmikom 0,06 mm od vsake stene matice.
2. Zgornja površina: Pri vstavljanju vsadkov v kos moramo paziti, da so vsadki, ki jih vstavimo v naš kos, z najvišjo točko vedno postavljeni na enak nivo ali nižje od trenutne plasti. Če je nek vstavek višji od trenutne plasti, se tiskalna glava lahko zadane v vstavek in se s tem poškoduje. V našem primeru smo vse luknje postavili tako, da so se je tiskalo na zgornjo površino matice.
eiger 2.jpg
Slika 3: Prerez izrisanega kosa z prerezom, kjer se bo tiskanje ustavilo in bodo dodane matice. Noben del matice ne bo višji od prerezne površine.

Če moramo tiskati tako, da se matice vstavijo v vertikalni poziciji, moramo temu prirediti luknjo. Na sliki 4 se vidi, da vstavljena matica po vstavitvi ne bo nikjer višja od trenutnega sloja. Negativna stvar pri tej obliki pa je, da bo matica vpeta le na štirih od šestih površin.
vertikalne matice 2.JPG
Slika 4: Matica vstavljena v vertikalno luknjo.

Če želimo, da je matica vpeta na vseh površinah, si lahko pomagamo z vstavkom, kot je to prikazano na sliki 5.
vertikalne matice 1.JPG
Slika 5: Matica vstavljena v vertikalno luknjo z vstavkom.

Z vstavkom si prav tako lahko pomagamo, če je vstavljamo matico v poševno luknjo.
eiger 1.jpg
Slika 6: Matica vstavljena poševno z vstavkom.

3. Podpora pri tiskanju: Pri delanju z vstavki se je najbolje izogibati uporabi podpore. Če se podpori ne da izogniti, jo je potrebno popolnoma odstraniti med premorom v tiskanju iz mest, kjer se bodo postavili vstavki.
4. Izbira matice: Pri vstavljanju matic je najbolje uporabljati štirikotne matice, saj se s tem zmanjša možnost poškodbe pri večjih navorih na matici. Mi smo v našem primeru uporabili šestkotne matice, saj smo le-te imeli pri roki.
V SOLIDWORKS-u izrisan kos je imel v sredini luknjo za matico M10 in na krakih matice M8, M6 in M5.
render4 1.JPG
Slika 7: V SOLIDWORKS-u izrisan kos.

Izrisan kos se je v SOLIDWORKS-u shranil v format STL, ki je bil nato uvožen v program EIGER, v katerem se pripravi tiskanje. Pri uvozu smo kot material nastavili najlon, za ojačitev okoli matic smo uporabili stekleno vlakno in izključili smo podporo.
poševne matice.JPG
Slika 8: Nastavitve tiskanja v programu EIGER.
kos z maticami z prerezom.JPG
Slika 9: Ojačitve z steklenimi vlakni na slojih 97, 98, 99, 100.

V programu Eiger je potrebno bilo še določiti po katerem sloju se bo tiskanje začasno prekinilo. Po pregledu slojev se je videlo, da je zadnji sloj lukenj za matice na sloju 118. Po končanem tem sloju smo določili, da se začne premor.
eiger 3.jpg
Slika 10: Nastavljen premor po 118. sloju.

Z vsemi temi nastavitvami smo končali nastavitve za tiskanje in datoteko poslali na tiskalnik. Po približno treh urah se je tiskanje začasno ustavilo.
Končen rezultat 1.jpg
Slika 11: Izdelek med premorom.

V luknje smo nato vstavili matice. Na vrh matic smo naknadno dodali še tanko plast lepila, da se novi sloji najlona lepo prilepijo na kovino matic.
pavza z maticami 1.jpg
Slika 12: Izdelek z vstavljenimi maticami.

Ko so se matice vstavile v izdelek, se je tiskalna plošča postavila nazaj v tiskalnik in tiskanje se je nadaljevalo. Končen rezultat tiskanja je viden na sliki 13.
pavza brez matic 1.jpg
Slika 13: Končen rezultat z vstavljenim enim vijakom.

Postopek izdelave natisnjenega kosa v SOLIDWORKS 2016 je opisan v prispevku "Postopek izdelave 3D modela za tiskanje v SOLIDWORKS 2016" (viewtopic.php?f=3&t=786).
Odgovori